Življenje Judov v mestu Pécs ni bilo vedno lahko. Čeprav so posamezne judovske družine na območju živele že pred turškimi vpadi, je bilo v času Otomanskega imperija javno izkazovanje druge vere močno omejeno. Šele v 18. in predvsem 19. stoletju se je skupnost začela hitreje razvijati.

Počasi je število Judov v mestu občutno naraslo. Ukvarjali so se s trgovino, obrtjo, bančništvom in industrijo ter pomembno prispevali k gospodarskemu razvoju mesta. Z rastjo skupnosti se je pojavila tudi potreba po reprezentativni sinagogi. Sinagoga Pécs (Pécsi zsinagóga) je ena najlepših sinagog na Madžarskem in pomemben spomenik zgodovine judovske skupnosti, ki je v mestu pustila globok pečat. Če danes obiščete sinagogo v Pécsu, stoji pred vami stavba, ki ni le arhitekturna znamenitost, temveč tudi simbol vztrajnosti in kulturne raznolikosti mesta.

Arhitekturno delo Frigyesa Feszlanagoga

Današnja sinagoga je bila zgrajena leta 1869 po načrtih priznanega madžarskega arhitekta Frigyesa Feszla, ki je med drugim sodeloval tudi pri zasnovi znamenite koncertne dvorane Vigadó v Budimpešti. Njegov slog združuje elemente romantike in mavrskega preporoda, ki sta bila v tistem času priljubljena pri gradnji sinagog po Srednji Evropi.

Posebnost sinagoge Pécs je izrazit simbolni poudarek na številu tri. Fasada je razdeljena na tri dele, notranjost pa prav tako temelji na trodelni zasnovi. Tudi osrednja ladja je členjena v tri dele, ob njej pa poteka galerija (balkon), ki obkroža glavni molitveni prostor.

Na vrhu stavbe je ura, obdana s hebrejskim napisom:

»Naj bo moja hiša hiša molitve za vse ljudi.«

Ta verz poudarja odprtost in univerzalno sporočilo prostora – sinagoga kot kraj molitve, miru in skupnosti.

Notranjost: eleganca in akustika

Notranjost sinagoge Pécs preseneti z bogato, a uravnoteženo dekoracijo. Visoki oboki, nežni orientalski motivi in osrednja kupola ustvarjajo občutek prostornosti.

Posebno zanimiv je orgelski balkon, saj ima sinagoga orgle – kar ni povsem običajno za vse judovske verske objekte, vendar je bilo značilno za neološke skupnosti na Madžarskem v 19. stoletju. Danes se v prostoru občasno odvijajo tudi koncerti, saj ima dvorana odlično akustiko.

Druga svetovna vojna in obdobje po njej

Druga svetovna vojna je močno prizadela judovsko skupnost na Madžarskem. Veliko članov skupnosti je bilo deportiranih, številni se niso nikoli vrnili. Po vojni se je skupnost močno zmanjšala, vendar sinagoga ostaja pomemben simbol spomina in identitete.

V zadnjih desetletjih je bila sinagoga večkrat obnovljena. Obnovitvena dela so pomagala ohraniti zunanjost stavbe, notranjost pa se postopoma restavrira, da bi ohranila svojo prvotno podobo.